Študentski protesti v podporo Palestini niso anti-imperialističnega značaja

Akademski in intelektualni svetovi so neposredno povezani z interesi predstavnikov zahodne unipolarne hegemonije. Nevladne organizacije, društva in raznorazne iniciative so glas finančnih mogulov kot so Soroš in Rockefeller, ne pa odraz ljudske volje.

Omenjeni akterji so zaslužni za nastanek razreda aktivistov, ki se ideološko napajajo pri postavkah liberalizma. Postkolonialne študije in ostale postmoderne različice marksistične teorije so marksizem popolnoma oropale njegovega revolucionarnega potenciala in ga spremenile v orodje statusa quo. Spremenile so ga v zagovor raznoraznih političnih eksotizmov, na primer, teroristične struje Ujgurov. Ta struja zagovarja secesionizem od bojda zatiralne, avtoritarne Ljudske republike Kitajske (danes sovražnice številka 1 zahodnega režima), ki je v zadnjih desetletjih sicer močno zvišala življenjske standarde povprečnih Ujgurov in potrojila njihovo populacijo.

Tako tudi trenuten študentariat v prvi vrsti zagovarja prekinitev ognja v Palestini zato, da bi se državo lahko integriralo v mednarodni režim človekovih pravic. Ne pa zato, ker bi v palestinskem narodnoosvobodilnem boju te študentje videli hkratno prisoten boj proti zahodnemu imperializmu, ki si je ideologijo človekovih pravic izmislil za promoviranje superiornosti kolonizatorske zahodne civilizacije.

Je pa dejstvo, da je brezsramno postopanje Izraela v Palestini naletelo na ostro protislovje tudi z vidika opisanega režima človekovih pravic. V tem oziru bodo aktualni protesti proti dejanjem statusa quo še intenzivirali njegove kontradikcije.