MT-REPORT

Sodobna medicina in psihiatrične znanosti so abominacija

V kakšni zablodi sta sodobna psihiatrija in medicina daje vedeti dejstvo, da zdravniki dandanes sedemletnikom z domnevno spolno disforijo (tako namreč znanstveni šarlatani žigosajo posameznike, trpeče zaradi globljih psiholoških travm) predpisujejo hormonalno terapijo, ki upočasnjuje njihovo zorenje v odraslo (žensko ali moško) osebo. Situacija je pravzaprav podobna že itak perečemu problemu porasta depresije in ostalih mentalnih problemov, ki jih omenjeni področji človeškega delovanja rešujejo na kar se da reduktiven in profitabilen način.


Človeški subjekt v vulgarni humanistični znanosti postane objekt "vsevednega" eksperta, njegov nebogljeni statistični privesek, s katerim je možno manipulirati na eksperimentalno potrdljive načine. To je bistvo psihiatrije kot discipline v službi racionalnega, instrumentalnega uma.

Namesto, da bi se psihiatrija skupaj z ostalimi disciplinami, ki se ukvarjajo s človekom, resno vzela pojave (in sploh afirmirala obstoj) notranje, duševne eksistence, se "sanacije" odklonilnih psiholoških pojavov loti na podlagi ugotovitev mehanicistične nevroznanosti. Človek je po prepričanju slednje gnetljiva forma, ki jo je mogoče ukalupljati v predvidljive načine obnašanja in občevanja.


Ergo. Če se oseba dandanes spoprijema z eksistenčnim nelagodjem in odtujitvijo, je to mogoče reševati s pomočjo predpisanih kemikalij in snovi, z zaužitjem katerih se spreminja človeška fiziogonomija. Depresivna, mentalno obolela oseba se je preprosto "rodila v napačno telo", zato je naloga znanosti, da jo osvobodi s produkti farmacevtskih lobijev.


Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je tak način delovanja "znanosti" neposredno zvezan z interesi kapitala in vladajoče kapitalistične ideologije, ki je iz človeka napravila mentalno razvalino in votlo lupino. Dokler ne bo psihiatrična znanost postala holistična, torej, ne bo začela preučevati vplivov širših družbenih dejavnikov na posameznika in se natančno opredelila do procesa njegovega razumevanja teh dejavnikov v razmerju do širše eksistence, bo neuspešna v nazivanju fenomena odtujitve v 21. stoletju.