RŠ širi rusofobijo

Radio Študent pod sponzorstvom ultra demokratične EU širi rusofobno propagando mainstream medijskega novinariata. Pred kratkim je RŠ sproduciral dve oddaji o ukrajinskih umetnikih, ki so po začetku vojne prebežali na Pojsko, zdaj pa tam ustvarjajo kreacije, ki popisujejo grozote vojne.

Članek mestoma narobe navaja, da je z vojno leta 2022 pričela Rusija, čeprav sta tako OVSE kot Združeni narodi, Rusiji relativno nenaklonjeni instituciji, teden in pol pred začetkom domnevne ruske "invazije" zabeležile okoli 2000 primerov eksplozij vzdolž Donbaške linije. Ki so jih rusom zadali ukrajinci. S tem so ukrajinci neposredno kršili sklenjeno prekinitev ognja.

Zelenski je že mesece pred začetkom invazije v regijah, meječih na donbaško in lugansko republiko, skoncentriral okoli 150.000 vojakov. Zelenski je želel izvesti svojo različico Operacije Nevihte, in iz Krima in obeh republik razseliti tam že stoletja živečo 8 milijonsko rusko manjšino.

Da ne omenjamo, da je k zaostrovanju razmer med Rusijo in ostalo Evropo dodal NATO, ki se že leta širi proti mejam Rusije, vse od izvolitve Joea Bidena za predsednika Amerike leta 2020, pa mednarodni orožarski kartel v Rusiji mejnih članicah zbira orožje in vojake ter izvaja vojaške vaje s simulacijo raketnega napada na Moskvo.

RŠev članek glorificira delo s strani EU podkupljenih ukrajinskih umetnikov, ki skušajo ukrajinski nacionalizem predstavljati v pozitivni luči. Resnica pa je, da je ukrajinski nacionalizem vedno igral izrazito reakcionarno vlogo. Sodobni ukrajinski nacionalisti in kulturni akterji skušajo nacističnega kolaboranta Stepana Bandero, rehabilitirati kot narodnega heroja, borca tako proti sovjetski kot nacistični oblasti. To je čisti historični revizionizem. Ta ritual revizionizma spremlja tudi čaščenje nacistične simbolike, ki je razvidna na primeru tako imenovanega trizoba, s katerim danes naokoli parodirajo odkriti neonacisti.

Washington v Ukrajini financira neonaciste, ki so vse od leta 2014 proti ruski manjšini zagrešili vrsto vojnih zločinov. Poleg tega, da so jih pobijali so podrepniki kijevskega režima rusom ukinjali plače, penzije ter jim prepovedovali jezik in vero. Ukrajinci so ruse v svoji državi dobesedno getoizirali, zato se sprašujem, zakaj RŠ dela galamo kar se tiče Palestine, situacije v Donbasu pa si ne upa omenjati.

RŠov članek nadalje navaja, da želijo ukrajinski umetniki opozoriti na problem rusifikacije in ruskega imperializma. Niti v obdobju Sovjetske zveze, ki je ovrgla izkoriščevalna fevdalna razmerja cesarstva in emancipirala na milijone ljudi (tudi z zmago nad nacizmom), niti do nedavnega, ko je Rusija Ukrajini zagotavljala predvsem poceni primarne resurse, rusi niso delovali imperialistično do ukrajincev. Vkolikor bi to bilo res, bi Rusija poskušala prevzeti ukrajinske trge in za lastno obogatitev počrpati ves njihov razpoložljiv kapital. Očitno je, da tega ne počne in nikoli ni.

Očitno je, da RŠ do problema ukrajinskega konflikta nastopa izrazito dvolično. Nezmožen se je distancirati od propagande zahodnih mainstream medijev, čeprav se predstavlja za neko navidezno novinarsko alternativo. Če bi bilo to res, bi jasno in dosledno popisoval protislovje med zahodnim imperializmom in ostalim multipolarnim svetom. To protislovje še vedno najbolj pereč družbeno političen problem našega časa.