O fetišiziranju komunizma na prvo žogo

Članek povzemajoč po delu Vladimirja Sruka obranava pojem komunizma in z njim povezanih teoretskih opredelitev. Ostaja predvsem pri recikliranju Srukovega pisanja npr. O temu, kaj pomeni borba proti odtujitvi, kaj je to socialistična družba, kakšna je narava socialistične tranzicije. In vse to prispevek počne brez konkretnega kontekstualiziranja zgodovinskih real komunističnih režimov in bojev, ki so s preseganjem fevdalizma in kapitalističnega načina produkcije vsaj deloma izpolnili ideal humane družbe.

Prav tako takoj veš, da bo slab prispevek, ko njegovi pisci nekritično citirajo nekoga, ki bemti nad stalinizmom.

Lahko se teoretski piflariat še kako zgraža nad anti intelektualizmom Stalina, ampak človek je premagal nacifašizem, sovjete v dveh desetletjih katapultiral iz njive v vesolje, dvignil življenjski standard povprečnih ljudi in jih opesmenil, pa še do konca je razbil ostanke kmečke-kulturne-birokratske buržuazije, ki so jo pozneje rehabilitirali Hruščev in njegovi revizionistični nasledniki. Ta ta ista buržuazija je steklo sodelovala pri restavraciji kapitalizma in sesutju SZ.

Naj RŠ raje naredi oddajo, ki bo demistificirala protislovja realno gibajočega se komunizma. Naj razbije imperialistično propagando, ki skuša diskreditirati njegove dosežke. Naj se poglobi v organizacijske težave in značilnosti obstoječih socializmov in z njimi povezanih gibanj.

Lahko začne z disekcijo samoproklamiranih institucionalnih "marksistov" na slovenskih tleh, ki nekritično kimajo korona fašizmu kvazi znanstvenih pozerjev, identitetni politiki in še kakemu drugemu izmisleku liberalnega esteblišmenta.