Ali je dela res na pretek?

Rado se govori, koliko je dandanes naokoli služb. Koliko ima človek priložnosti in možnosti za napredovanje, ko se končno zaposli. In morda se res tako zdi, če poslušamo neoliberalne ideologe, ki bluzijo o temu, kako je brezposelnost v Sloveniji okoli 7 procentov. Brezposelnih je torej ("le") okoli 46.000 ljudi.

Kar pa te pametnjakoviči radi zamolčijo, je dejstvo, da je toliko brezposelnih neposredno REGISTRIRANIH pri zavodu za zaposlovanje. Na desettisoče ostalih ljudi pa je prekarcev in posameznikov, ki delajo preko kratkotrajnih (in pravno dvoumno oblikovanih) pogodb, honorarnih plačil in ostalih oblik izkoriščanja v obliki tako imenovane "gig" ekonomije, saj jim redne službe ne prinašajo zadostnega dobička.

Razmere za delo so v gig ekonomiji suženjske. Plačila variirajo, delavske pravice ne obstajajo, saj se pogostokrat obratuje "na črno", delavniki pa so kaotični. Delavce se tu ponuca, naslednji moment pa izpljuni, da se sami znajdejo kako bodo postopali naprej. Posamezniki so torej odvisni od individualne iniciative, če ne pač zgolj gole sreče, ki se jim le redkokdaj zares nasmehne.

Večina ekonomije zahodnih gospodarstev temelji na takem prekarnem delu, predvsem v sektorju storitev, kjer se kot po tekočem traku menja rezervna armada delavcev, ki jo je dodobra, za čas industrijske revolucije, opisal že Marx. Z brezposelnostjo v vseh njenih oblikah se niža cena dela in krepi moč kapitala.

Zahodne financializirane ekonomije z ustvarjanjem (prav tako podobnih) delovnih mest tako imenovane "junk" ekonomije, kot jo je poimenoval ameriški ekonomist Michael Hudson, ustvarjajo fiktivno vrednost, ki neposredno krepi kapital, ne dodaja pa k dejanskim zdravstvenim, infrastrukturnim in socialnim projektom. Poklici, ki so neposredni agensi kapitala so raznorazne menedžerske, shareholderske pozicije, marketing in podobno.

Rešitev vidim v futuro-industrializmu. Razviti moramo znanost težke tehnologije, ki bo olajšala naše življenje v kritičnih industrijskih panogah. Oživeti naše (prodane in pozaprte) tovarne, ceste in železnice, bolnice, kmetije in javne institucije. Razlastiti in oklestiti pijavke finančnega kapitalizma. Ne rabimo jih. One rabijo nas. Z ekonomskim socializmom pa bomo navsezadnje prekinil z konceptom študentskega dela in dela v vseh prej opisanih oblikah.