MT-REPORT

1. Maj

Tokrat ne bom pretirano dolgovezil. Jutrišnji praznik obeležujemo zato, da bi počastili delavski boj naših prednikov. Konec 19. Stoletja so se delavski heroji borili za višje plače, 8 Urne delavnike, humane delovne pogoje, neredko pa so bili tudi privrženi komunisti, ki so upali na totalno uničenje buržuazne, kapitalistične države.


Sodobni sindikati, delavska gibanja in politične stranke so le senca opisanih militantov. Zavzemajo se za pogajalsko in finančno moč izbrane poklicne elite, namesto tega, da bi se trudili razširiti obseg svoje aktivnosti na najbolj prekarizirane dejavnosti. Ali pa ustvariti nove. Sindikati in levoliberalci, ki si radi prisvajajo zapuščino 1. Maja se nočejo odreči obstoječi nepravični delitvi dela.


Jasno je, da je bolj kot kadarkoli prej potrebno poseči v delovanje trga dela. Potrebno je temeljito prestrukturirati ekonomsko plat kapitalizma, saj je jasno, da je vampirski, potrošniško naravnan sistem, proizvajajoč fiktivne, špekulativne vrednosti, seveda na račun blagostanja povprečnega človeka, ki se utaplja v dolgovih.


Človeško delo lahko osmisli samo socializem. Socializem na delo ne gleda zgolj kot na sredstvo za ustvarjanje profita, ampak na dejavnost, s katero ljudje recipročno bogatijo drug drugega. Tudi v duhovnem smislu. Socializem lahko pri tem vsakemu posamezniku zagotovi dostojno plačilo. Življenje, vredno živetja.

Delo, skratka, mora končno postati Delo, z veliko črko D.